Poglavje 2: samostojno učenje – Nevarnosti digitalnega sveta

NAPREDEK V MODULU

0% končano

gitalni svet je zelo zanimiv in ponuja nešteto možnosti in več udobja. Vendar je zelo pomembno vedeti, da se v njem skrivajo tudi številne nevarnosti.

Prinaša številne prednosti, a tudi več nevarnosti, ki se jih moramo zavedati. Eno od najpomembnejših tveganj digitalnega sveta je kibernetsko ustrahovanje, ki vključuje uporabo digitalnih orodij za nadlegovanje, ustrahovanje ali poniževanje drugih. Kibernetsko ustrahovanje ima lahko veliko oblik, vključno s širjenjem govoric, deljenjem zasebnih informacij in žaljivimi komentarji.

Druga nevarnost digitalnega sveta so težave z zasebnostjo, ki se lahko pojavijo, ko se osebni podatki delijo ali uhajajo na splet.

Na primer, platforme družbenih omrežij lahko zbirajo in delijo osebne podatke uporabnikov s tretjimi osebami (oglaševalci), zaradi česar je njihova zasebnost ogrožena.

Poleg tega lahko vdori v podatke in hekerski napadi razkrijejo občutljive informacije, kot so podatki o kreditnih karticah, gesla in ostale osebne številke in podatki, zaradi česar so posamezniki izpostavljeni nevarnosti kraje identitete in drugih oblik finančnih goljufij.

Na splošno digitalni svet predstavlja številne nevarnosti, ki se jih moramo zavedati in se pred njimi zaščititi. Da bi se izognili tem nevarnostim, je pomembno, da ravnamo varno v digitalnem okolju in smo previdni pri podatkih, ki jih delimo na spletu.

V nadaljevanju bomo podrobneje obravnavali nevarnosti, ki se skrivajo pri uporabi digitalnih medijev in tudi pri uporabi družbenih omrežij. Da bi izboljšali svojo ozaveščenost in znanje ter postali bolj digitalno spretni, v tem podpoglavju predstavljamo nekaj vpogledov v nevarnosti, ki prežijo na internetu, kot so kibernetsko nadlegovanje in zalezovanje ter vprašanja zasebnosti.

Več vpogleda v kibernetsko kriminaliteto in druge kibernetske grožnje je na voljo v modulu 3 v bazi znanja AWARE.

Spletno ustrahovanje

Kibernetsko nadlegovanje je vrsta nadlegovanja, ki poteka prek spleta ali digitalnih naprav. Lahko je v različnih oblikah, na primer s pošiljanjem žaljivih sporočil ali slik, širjenjem govoric ali objavljanjem neprijetnih informacij o nekom. Začetki kibernetskega ustrahovanja segajo v čas množične uporabe tehnologije in platform družbenih omrežij. Ta pojav je v zadnjih letih v porastu.

Kibernetsko ustrahovanje pomeni ustrahovanje z uporabo tehnologije ali katere koli elektronske komunikacije, ki med drugim vključuje vsak prenos znakov, signalov, pisanja, slik, zvokov, podatkov, besedil ali informacij kakršne koli narave, ki se v celoti ali delno prenašajo po žici, radijski, elektromagnetni, fotoelektronski ali fotooptični poti, vključno z elektronsko pošto, internetnimi komunikacijami, takojšnjimi sporočili ali faksimili (Lifespan, 2022).

Rezultati raziskave, katere poudarek je bil na zaznavanju staršev, kažejo, da se skoraj 20 % vsega ustrahovanja zgodi prek družbenih omrežij (Comparitech, 2022):

Spletno ustrahovanje
Družbeni mediji (spletna mesta in aplikacije)	19,2 %
besedilna sporočila	11 %
Videoigre	7,9 %
Spletne strani, ki niso povezane z družbenimi omrežji	6,8 %
Elektronska pošta	3,3 %

Spletno ustrahovanje se lahko zgodi vsakomur, vendar so mladi še posebej izpostavljeni tovrstnim posledicam. Za spopadanje s spletnim ustrahovanjem je pomembno, da razumete, da krivda ni vaša in da poiščete podporo pri zaupanja vrednih prijateljih ali odraslih. Spletno ustrahovanje je treba tudi dokumentirati, tako da shranite sporočila, naredite posnetke zaslona ali posnamete incidente, da jih po potrebi pokažete pristojnim organom. Poleg tega je morda koristno, da osebo ali osebe, ki vas ustrahujejo, blokirate in prijavite vedenje platformi ali spletnemu mestu, kjer se to dogaja. Ne pozabite, da imate pravico, da se na spletu počutite varno, in da so na voljo viri, ki vam bodo pomagali pri spopadanju s spletnim ustrahovanjem.

Zasebnost in varnost

Zasebnost in varnost na spletu sta zelo pomembni. Zakoni in predpisi o zasebnosti na spletu se stalno posodabljajo na nacionalni in mednarodni ravni. Kljub temu nas obsežne informacije, ki jih dobimo vsakič, ko želimo opraviti neko dejavnost v katerem koli mediju (npr. odpreti račun na platformi družbenega omrežja, poslati denar prek e-bančništva, rezervirati letalsko vozovnico, vstopiti na spletno stran, itd.), vodijo k temu, da jih preprosto ignoriramo ali pa se z vsem strinjamo.

Nastavitve zasebnosti

Na platformah družabnih omrežij smo lahko izpostavljeni in dovzetni za hekerje že tudi brez izdaje številke osebnega dokumenta. Že naši preprosti osebni podatki, kot je e-poštni naslov, so lahko dovolj, da postanete ranljivi. Na primer, heker lahko zelo preprosto pridobi geslo našega e-poštnega naslova že s klikom na možnost “pozabi geslo”.

Nastavitve zasebnosti na internetu so bistveno orodje za zaščito naših osebnih podatkov in zagotavljanje zasebnosti naših spletnih aktivnosti. Večina spletnih platform ponuja vrsto nastavitev zasebnosti, s katerimi lahko nadzorujemo, kdo lahko vidi naše objave, fotografije in osebne podatke. Na platformah družbenih omrežij lahko na primer izberemo, ali bo naš profil javen ali zaseben, kar nam omogoča, da nadzorujemo, kdo si lahko ogleda naše objave in fotografije. Prav tako lahko izberemo, kdo nam lahko pošilja prošnje za prijateljstvo in kdo lahko vidi naše osebne podatke, kot sta telefonska številka in e-poštni naslov. Poleg tega številni spletni brskalniki zdaj ponujajo možnosti za zasebno brskanje in blokiranje piškotkov tretjih oseb, kar lahko pomaga zaščititi našo zgodovino brskanja in spletne aktivnosti pred sledenjem s strani oglaševalcev in drugih tretjih oseb. Čeprav so nastavitve zasebnosti lahko koristne, se je treba zavedati, da niso zanesljive in da je še vedno pomembno, da smo previdni glede informacij, ki jih delimo na spletu.

Spodaj najdete informacije o tem, kako dostopati do nastavitev zasebnosti in jih upravljati na priljubljenih platformah:

Piškotki

Piškotki so eden najbolj neizogibnih delov interneta. Vsi jih vidimo večkrat na dan, vendar se ne zavedamo, kaj so in kakšen je njihov namen.

Piškotki so majhne datoteke, ki jih obiskana spletna mesta pošljejo v vaš brskalnik. Te datoteke sledijo in spremljajo spletna mesta, ki jih obiščete, in elemente, ki jih kliknete na teh straneh (Norton, 2022). Piškotki služijo različnim namenom, na primer pomnjenju naših prijavnih podatkov, shranjevanju naših nastavitev in sledenju našim spletnim aktivnostim.

Spletne trgovine jih uporabljajo, da si zapomnijo preference svojih strank in upravljajo nakupovalno košarico. Posredno jih uporabljamo, kadar želimo, da si naša elektronska naprava zapomni naše uporabniško ime in geslo za e-bančništvo.

Spletna mesta uporabljajo piškotke tudi za naslednje aktivnosti (Cookieyes, 2022):

za zagotavljanje varnosti vaših plačilnih podatkov;
za prilagajanje vsebine, ki jo vidite;
za spremljanje, kako uporabniki komunicirajo s spletnim mestom;
za shranjevanje vaših želenih nastavitev spletnega mesta in tem;
za prikazovanje prilagojenih oglasov.

Piškotke lahko vedno izbrišete in upravljate na svojem osebnem računalniku:

Ali naj dovolim vse piškotke ali samo nujne piškotke?

Piškotki so lahko koristni pri izboljšanju naše izkušnje pri brskanju, vendar lahko tudi vzbujajo pomisleke glede zasebnosti. Nekateri piškotki se uporabljajo za sledenje našim spletnim aktivnostim na več spletnih mestih, kar oglaševalcem omogoča ustvarjanje ciljno usmerjenih oglasov na podlagi naših interesov in vedenja. Poleg tega se lahko piškotki uporabljajo za zbiranje osebnih podatkov, kot so naša lokacija, naslov IP in zgodovina brskanja, ki se lahko uporabijo za zlonamerne namene, kot sta kraja identitete in goljufija. Pomembno je, da se zavedamo vrst piškotkov, ki jih uporabljajo spletna mesta in ustrezno prilagodimo nastavitve zasebnosti.

V širšem smislu so nujni piškotki samodejno nameščeni na vaš računalnik ali napravo, ko dostopate do spletnega mesta ali izvajate določene aktivnosti na spletnem mestu. Nezahtevani piškotki in druge tehnologije se na vaš računalnik ali napravo namestijo le, če ste v to privolili.

Nujni piškotki se uporabljajo izključno za prenos podatkov prek spleta ali pa so strogo potrebni za delovanje spletnega mesta, tj. za zagotavljanje spletnih storitev, ki ste jih zahtevali. Nekateri primeri nujnih piškotkov vključujejo sejne piškotke, ki veljajo, dokler imate odprt brskalnik, medtem ko trajni piškotki potečejo ob določenem času ali če jih ročno izbrišete iz brskalnika.

Nekateri primeri nepotrebnih piškotkov vključujejo piškotke, ki jih pustijo orodja za analitiko, kot je Google Analytics, sledilnike za oglaševanje, kot je Facebook Pixel, in piškotke, ki jih pustijo vdelane vsebine ali pripomočki tretjih oseb.

Nenazadnje pa obstajajo tudi piškotki prve stranke (nameščeni na vašo napravo s strani domene spletnega mesta) in piškotki tretjih oseb (nameščeni na vašo napravo s strani domen spletnih mest tretjih oseb).

Piškotki tretjih oseb omogočajo sledenje oglasom na podlagi piškotkov, kar se je skozi leta razvijalo in zbudilo veliko kontroverznosti. Začelo se je z enostavnimi operacijami, kot so štetje prikazov in omejevanje pojavljajočih se oken, ter se razvilo v sledenje profilom uporabnikov in spremljanje njihovih spletnih preferenc.

Konkreten primer piškotka tretje osebe je Facebook Pixel. Facebook Pixel je koda, ki se namesti na spletno mesto in omogoča Facebooku sledenje vedenju uporabnikov na tem spletnem mestu, vključno s tem, katere strani so obiskane, katere izdelke si ogledujejo in katere aktivnosti izvajajo (kot so nakupi ali izpolnjevanje obrazcev). Te informacije se lahko uporabijo za ustvarjanje ciljnih oglasov na Facebooku, ki temeljijo na interesih in vedenju uporabnika. Čeprav je lahko Facebook Pixel koristen za podjetja, ki želijo ciljati določene občinstva, pa hkrati vzbuja skrb glede zasebnosti, saj omogoča Facebooku zbiranje podatkov o uporabnikovem brskanju zunaj platforme Facebook. Nekateri spletni brskalniki zdaj ponujajo možnosti za blokiranje Facebook Pixla in drugih kod za sledenje tretjih oseb, kar lahko pomaga zaščititi zasebnost uporabnikov in preprečiti sledenje njihovih aktivnosti na spletu s strani Facebooka in tretjih oseb.

Poleg sledenja oglasom na podlagi piškotkov obstaja še en primer, ko si morda ne želite sprejeti piškotkov (oz. želite sprejeti le nujne piškotke) – nešifrirane spletne strani. Ko se znajdete na spletnem mestu, kjer zaklepnik levo od naslova spletnega mesta ni zaklenjen, to pomeni, da varnost za zaščito vaših podatkov ni zagotovljena in tak nezavarovan dostop bi lahko omogočil tretjim osebam, kot so hekerji, krajo piškotkov iz vašega brskalnika, kar vas bolj izpostavlja kibernetskemu kriminalu kot je npr. kraja identitete. Na splošno, ko gre za uporabo zasebnih informacij – deljenje zasebnih podatkov, kot so bančni podatki ali katerakoli oblika osebne identifikacije (znane tudi kot PII – Personal Identifiable Information) – bi morali zavrniti uporabo piškotkov, da bi ostali na varni strani.